VABILO- Pohod na Lisco
V soboto 26.4.2025 se bomo odpravili na Lisco. To je razgleden vrh, ki se nahaja severno od Sevnice. Z vrha na katerem stoji meteorološka radarska postaja je lep razgled na Posavsko hribovje, del Dolenjske, kjer se lepo vidijo Gorjanci, lep je tudi pogled na daljno Notranjsko, kjer nad prostranimi gozdovi izstopa Snežnik. Le nekaj deset korakov pod vrhom Lisce se nahaja Jurčkova koča ter Tončkov dom, ki je oskrbovana planinska koča. Izhodišče naše poti bo Breg, od koder vodi do vrha dvourna lahka pot.
OSEBNA OPREMA: dobri pohodni čevlji, topla oblačila, zaščita za dež, zaščita za sonce, planinska izkaznica, osebna izkaznica.
TEHNIČNA OPREMA: pohodne palice – priporočeno.
OPOMBE: koča je odprta, zato je tam možnost toplega obroka in polnjenja tekočin. Ne pozabite na knjižice SPP- žig razširjene poti.
INFO IN PRIJAVE: za dodatne informacije me lahko pokličete ali pišete na mail. Prijave zbiram do zasedbe mest.
VODJA IZLETA: Jana Potočnik, tel. 041-364-923, email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Ravne na Koroškem, 21.4.2025 Jana
POROČILO Z NARAVOVARSTVENEGA POHODA
V soboto 22.3.2025 smo se pridružili pohodu, v organizaciji odseka za VGN pri PD Dravograd. Najprej smo se izpred občine Ravne na Koroškem odpeljali proti Uncu, natančneje do Planine, kjer je bilo polje napolnjeno z vodo, razlito iz Unice in smo lahko občudovali veličino le te. V ta namen smo se povzpeli do razgledišča, od koder so bili pogledi izjemni.
Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje. Je najnižje. Polje je nastalo ob idrijskem prelomu. Obrobje gradi zakraseli kredni in jurski apnenec, dno pa tudi triasni dolomit. Pas neprepustnega dolomita prisili vodo, ki se podzemno pretaka proti izvirom na Vrhniki, da se pred oviro dvigne na površje, jo prečka in na severovzhodni strani polja ponovno ponikne v apnenec. Poplavna voda na površju raztaplja apnenec in dolomit, zato je dno popolnoma ravno. Dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin. Voda priteka na polje s treh strani, največ je iz Planinske jame prinaša reka Unica, ki nastane z združitvijo vode iz Rakovega Škocjana in iz Pivške kotline. Planinsko polje je poplavljeno večkrat na leto in to je vedno v veliki meri odvisno od količine zapadlih padavin. Na Planinskem polju ni njiv, ampak samo travniki z združbami močvirnih tipov. Tu je najbolj severozahodno rastišče Travniške modre čebulice (Scilla litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj.
S polja smo se podali do Planinske jame, od koder prinaša te velike količine vode na polje in si jo tudi ogledali na njenem vhodu. Jama nas je očarala s svojo lepoto, reka pa fascinirala zaradi velike količine in njenega bučanja.
Planinska jama spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja.V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.
Od tu, smo se odpeljali v Sinjo Gorico, kjer smo na travnikih barja poiskali močvirski tulipan. Ogled te redke rože je bil tudi največji razlog za naš obisk.
Močvirski tulipan ali močvirska logarica ( Fritillaria meleagris) je rastlina iz družine lilijevk, ki raste v Evropi. Prepoznamo jo po cvetovih s šestimi venčnimi listi v obliki zvona, obrnjenih navzdol in obarvanih v značilnem škrlatno-rdečem vzorcu šahovnice. Močvirski tulipani rastejo le na zelo vlažnih rastiščih, največkrat v močvirskih predelih, vlažnih travnikih in drugih vlažnih mestih. Zaradi svoje vezanosti na vlažna rastišča je vrsta predvsem v zahodni Evropi ogrožena, saj prihaja do izgube habitatov zaradi izsuševanja in obdelovanja močvirij. V Sloveniji raste močvirski tulipan le še na Ljubljanskem barju v Krakovskem gozdu in na severovzhodu države. Vrsta je v Sloveniji zaščitena.
Ko smo se naužili lepot te rože in naredili tisoč fotografij, smo se odpravili še do rezervata Mali plac v Bevkah.
Mali plac na Kostanjevici pri Bevkah je edinstven primer t.i. visokega barja in velja za eno redkih tovrstnih naravnih okolij v južni Evropi. Mali plac, ki je od leta 1994 zaščiten kot naravni rezervat, predstavlja edini živi ostanek nekdanjega šotnomahovnega Ljubljanskega barja, ki je izginilo zaradi izsuševanja in izkoriščanja šote v preteklih stoletjih. V rezervatu raste več redkih vrst barjanskih rastlin kot so rosika, barjanska vijolica in močvirska kukavica. Poleg različnih redkih vrst ptic in drugih močvirskih vrst živali, ki tu živijo v svojem izvornem okolju, je rezervat tudi eno zadnjih zatočišč skoraj iztrebljene avtohtone močvirske želve.
Ravno ko smo končali načrtovano pot, je začelo deževati, zato smo se na hitro posedli v kombi in se odpeljali nazaj proti Koroški. Bili smo polni lepih vtisov in hvaležni, da smo si lahko ogledali vse lepote, ki smo se jih namenili.
Udeležencev 9, odgovorna vodnica Jana Potočnik.
Foto: (J.Potočnik, 2025)