POROČILO S PLANINSKEGA POHODA NA SABOTIN
V soboto 22.2.2024 smo se podali na pohod, na z zgodovinskega vidika, zelo markanten hrib nad Novo Gorico in hkrati 20. etapo Juliane trail. V zgodnjih jutranjih urah smo se s Koroške odpeljali proti Primorski, natančneje do Solkana, kjer smo tik ob mostu, ki pelje če reko Sočo v Goriška brda, parkirali in se dalje podali peš. Izbrali smo južno pot, saj smo bili željni sonca, ki je ravno takrat lepo ogrevalo pokrajino. Strma steza nas je vodila vse višje in višje in kmalu smo prispeli do znamenitega kamnitega napisa TITO, kjer smo počivali. Opazovali smo lep pogled na dolino kjer smo pod sabo videli celotno Gorico. Ko smo pot nadaljevali, smo kmalu prispeli na JV greben kjer smo naleteli na ruševine stare cerkve sv. Valentina. Na tem mestu so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, kjer so opravljali bogoslužje vse do ukinitve leta 1782. Na SV pa smo občudovali Sveto goro z veliko romarsko baziliko na vrhu, zgrajeno v letih 1920 – 1932, ki danes služi tudi kot samostanska cerkev Frančiškanskega samostana. Nadaljna pot po grebenu, nas je mimo ostankov bunkerjev in vojaških opazovalnic, pripeljala na sam vrh, kjer smo opravili obvezna fotografiranja in pritisnili žige v knjižice JA. Po nekaj minutah poti dalje, smo že zagledali Dom na Sabotinu, ki je bil za nas daljša postojanka. Pojedli smo dobro kosilo in se osvežili s kavo nato pa obiskali multimedijski center za obiskovalce. S predstavitvijo dediščine prve svetovne vojne in soške fronte center ozavešča obiskovalce o nesmiselnosti vojn in spodbuja sožitje med narodi. V centru pa je na ogled tudi predstavitev bogate flore in favne, saj je Sabotin eden izmed floristično najzanimivejših in najbogatejših hribov v Sloveniji. Ko smo se tudi zgodovinsko podprli, smo se podali dalje po naši poti. Cilj je bil Vrhovlje pri Kojskem, torej smo morali prehoditi celoten greben Sabotina. Skalnata in delno gozdnata pot nas je ves čas vodila nad Sočo, ko smo jo opazovali v njeni čudovito zeleni barvi. Vreme se je začelo precej oblačiti, zato pogledi v daljavo niso pokazali veliko, je pa vesela družba kramljala, se zabavala in uživala na poti sami, ko je stopala po poti JA in hkrati po poti miru. Po skoraj treh urah, smo dosegli cilj, kjer nas je čakal prevoz. Skupaj smo se odpeljali še v bližnje Gonjače, da smo splezali na stolp, ki stoji ob spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne, saj energije še ni zmanjkalo. Ko smo napravili obilico fotografij še na tem mestu, smo se zadovoljni in veseli odpeljali domov. Število pohodnikov 9, vodnica na pohodu Jana Potočnik.
Ravne na Koroškem, 23.2.2025 Jana
Foto: M. Modic, 2025