POROČILO LIKA IN VELEBIT
Vikend 6.- 7.7.2024 smo se odpravili na dvodnevno planinarjenje po sosednji Hrvaški. V soboto, zelo zgodaj zjutraj, smo se odpeljali proti Liki in v manjšem kraju Mihaljevac pričeli našo pot. Cilj je bila Gola Plješivica na meji z Bosno in Hercegovino, eden od vrhov Ličke Plješivice, gore, ki se nahaja v bližini znanega nacionalnega parka Plitvička jezera, na 1648 m nadmorske višine in je lepa razgledna točka.
Do leta 2007 dostop na Golo Plješivico ni bil mogoč, ker je bila cesta in vsi objekti, ter radarji na vrhu hriba pod vojaškim nadzorom. V zlatih časih je v notranjosti hriba bila letalska baza, ki je lahko sprejela na desetine migov 21, najmočnejših letal, ki jih je premogla JLA, takrat četrta največja vojaška sila v Evropi. V neposredni okolici je bilo pet vzletno-pristajalnih stez, ki so se razprostirale tudi na sosednje hrvaško ozemlje in le te so dobro vidne z vrha.
Na poti nas je spremljalo jasno, sončno vreme, travniki so bili polni raznega cvetja, razgledi na vse strani pa čisti in zelo lepi. Na vrhu smo si ogledali žalostne propadle ostanke objektov JLA, se odpočili in razgledali po okolici, nato smo sestopili po poti vzpona do vozila, ki smo ga pustili pri velikih hlevih, na pašnikih pod vrhom.
(Foto:J.Potočnik, 2024)
Odpeljali smo se čez liško pokrajino, mimo Ličkega Osika in Gospiča na Velebitski prelaz Baške Oštarije, se spustili v Karlobag in se nato vozili proti Jablancu. Pred prihodom v ciljno mesto tega dne, smo se ustavili na razgledni točki nad uvalo Zavratnica, ki smo jo kasneje zvečer tudi obiskali.
Zavratnica je približno 900 metrov dolg zaliv in je eden najlepših zalivov na Jadranu, od leta 1981 pa je tudi del Naravnega parka Velebit. Sinje modremu morju se pridružujejo sivina velebitskega kamna, in redka vegetacija. Zavratnica je namreč življenjski prostor 129 rastlinskih vrst, od tega 100 avtohtonih, za zaustavitev hudournikov pa so v suhozidu in na terasah zasadili ciprese, alpski bor, fige, črnike in druga drevesa.
(Foto: E.Leš in J. Potočnik, 2024)
Vožnjo smo končali v čudovitem mestecu Jablanac, kjer smo v najnižje ležečem planinskem domu na svetu (Miroslav Hirtz) večerjali in prenočili. Seveda ni šlo brez skoka v morje, po napornem in res vročem dnevu ter osvežitve ob dalmatinski glasbi na vrtu doma.
V nedeljo smo vstali zopet zgodaj in po zajtrku ter pripravi na pohod ob 5. uri že zakorakali po poti, ki vodi na Alan, 1340 m visok prelaz na Velebitu. Tudi ta pot je bila čudovito speljana med skalovjem, ogromnimi balvani, čudovitim rastlinjem in tudi po gozdičkih, s fascinantnimi pogledi na morje in otoke ( Rab, Pag, Cres,..). Vreme je ta dan bilo oblačno, kar nas je navdajalo z velikim veseljem, saj je bila temperatura zraka zato res znosna in užitki na poti toliko večji. Po petih urah hoje, smo prispeli do Planinskega doma na Alanu, se okrepčali, popili kavo, sedli v kombi in se polni lepih vtisov in prijetno utrujeni odpeljali proti domu.
(Foto:J.Potočnik, 2024)
Ravne na Koroškem, 8.7.2024 Jana Potočnik