Veronika Kotnik: 031 441 982 pdravnenakoroskem@pzs.si

POROČILO S POHODA NA KRN IN VELIKO BABO

V soboto 6.7.2019 smo se ob 3.00 zjutraj, preko Avstrije in MP Ljubelj odpeljali v Bohinj, oziroma Ukanc do Koče pri Savici. Tam pa pot pod noge in ob 6. uri smo jo že ubirali po mulatjeri na Komno, kjer je bila naša prva postojanka in jutranja kavica. Sonce se je že dvignilo nad hribe, zato smo lahko občudovali bližnje in tudi malo bolj oddaljene vrhove, predvsem pa nas je vabil Bogatin, oziroma sedlo pod njim, kamor je vodila naša nadaljnja pot. Na tem delu, ko smo počasi pridobivali na višini, smo na gorskih travah in v skalovju lahko občudovali raznovrstno in pisano alpsko cvetje, zato fotografiranju kar ni bilo konca. Na Bogatinskem sedlu je sledil krajši postanek in nato spust proti planini Za Lepočami, kjer so nas presenetili ostanki velikih zgradb nekdanje kasarne, zgrajene v 30-tih letih prejšnjega stoletja. Tu je bila matična vojašnica za odsek meje, ki se je vlekel od Lepega špičja, Vrha nad Gracijo, Bogatinskega sedla in grebena proti Voglu (Alpski zid). Nekdaj velika vojašnica je bila vzdrževana do leta 1943, ko je Italija kapitulirala, od takrat pa je prepuščena propadu. Pot smo nadaljevali zopet počasi navkreber preko Prehodcev in Črne njive, kjer se je pot zelo strmo dvignila vse do Piramide na Peskih, ki opominja na vse padle može v teh delih, žrtve 1. svetovne vojne. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali pod Peski, čez Batognico in se spustili do Krnske škrbine. Ves čas so nas spremljale meglice, ki so se dvigale in spuščale in nam zastirale razglede, vendar pa so se na škrbini proti SV toliko razmaknile, da smo od tu prvič ugledali Krnsko jezero. Dobili smo moči in motivacijo še za zadnji vzpon do samega vrha, ki je bil naš cilj in v slabe pol ure smo ga tudi dosegli. Bilo je veliko veselja, fotografiranja in štemplanja knjižic, vendar pa razgledov, zaradi megle, spet ni bilo. Na Gomiškovem zavetišču smo se okrepčali nato pa počasi zapustili vršni predel in pričeli sestopati proti Krnskemu jezeru, kamor smo prispeli ob 18.30 uri. Po krajšem uživanju ob jezeru, smo nato pot zaključili v Koči pri Krnskih jezerih, kjer nas je čakala večerja in potem nočni počitek.

Naslednje jutro smo se po zajtrku, ob 7. uri odpravili na naš drugi načrtovani vrh Veliko Babo. Jutro je bilo po nevihtni noči lepo, tako da smo kljub meglicam lahko občasno ugledali sosednje vrhove, tudi Krn, ki smo ga najpogosteje iskali z očmi in se čudili kakšno pot smo prejšnji dan že prehodili. Zopet smo občudovali številno alpsko cvetje na poti, tudi večja rastišča Planike. V dveh urah smo dosegli vrh Babe na kar smo bili zelo ponosni in veseli. Ker je bila napoved vremena za 14. uro že slaba, nas pa je čakal še sestop v Lepeno, se nismo prav dolgo zadrževali in smo pričeli s spuščanjem nazaj proti koči. Po krajšem počitku smo se podali še na zadnji sestop do Doma v Lepeni, kamor smo prispeli ob 13. uri. Osvežili smo se, preoblekli in okrepčali in takrat se je zopet razvnela nevihta, mi pa smo se zelo dobre volje in z veliko smeha odpeljali proti domu.

Pohod je minil brez posebnih nevšečnosti, družba je bila ves čas zelo vesela in razigrana. Udeleženci so bili veseli saj smo pohod izvedli po planu in pričakovanjih. Kljub nevihtnim napovedim in dejanskemu dežju, smo jo odnesli varno in suho. Število pohodnikov 19. Vodnika na pohodu sta bila Jana Pootočnik in Vojko Pisar.

Ravne na Koroškem: 9.7.2019                                                                                                                                            Jana Potočnik

 

Vrh Krna ( foto: A. Štrucl, 2019)

Pot na Krn ( foto: A. Štrucl, 2019)

DELOVNI ČAS

Koča je odprta vsak dan od 7.00 do 20.00 ure. Vabljeni!

NOVICE

Naročite se na naše novice, kjer vas bomo obveščali o pomembnih novicah o koči in pohodih